en  fr  de

FREPA in Slovenia

This country page offers an overview about developments in Slovenia and documents available in Slovenian. This page is only available in Slovenian.

Pluralistični pristopi k jezikom in kulturam 

Izraz pluralistični pristopi k jezikom in kulturam se nanaša na didaktične pristope, ki v učnem procesu vključujejo sočasno rabo več jezikov ali kultur (ali vsaj več kot enega jezika). Pluralistični pristopi so nasprotje pristopom, ki bi jih lahko poimenovali ”edninski”, saj ti temeljijo na samo enem jeziku ali eni kulturi. Taki edninski pristopi so se uveljavili v obdobju strukturalne in kasneje ”komunikativne” metode, kjer prevajanje in navezovanje na prvi jezik ni bilo zaželeno.

Metodologijo poučevanja jezikov so v zadnjih tridesetih letih zaznamovali štirje pluralistični pristopi:

Jezikovno prebujanje

Mnogi evropski projekti so omogočili, da se je gibanje Jezikovno prebujanje širše razvilo. Opredeljujejo ga tako: ”Jezikovno prebujanje uporabljamo za opis pristopov, pri katerih so nekatere dejavnosti povezane z jeziki, ki jih v šoli na splošno ne nameravajo poučevati.” To ne pomeni, da je ta pristop povezan samo s takimi jeziki, marveč z jezikom(i), v katerem(ih) poteka šolanje, in s katerimi koli drugimi jeziki, ki se jih učijo.  Vendar pa ni omejen samo na te ”(na)učene” jezike, in povezuje vse vrste drugih jezikovnih različic – iz okolja, družin... in iz vsega sveta, brez kakršnega koli izključevanja... Zaradi števila jezikov, na katerih delajo učenci – zelo pogosto več ducatov – je lahko jezikovno prebujanje videti kot najbolj skrajna oblika pluralističnega pristopa. Oblikovali so ga v glavnem kot način uvajanja šolarjev v jezikovno raznolikost (in raznolikost njihovih jezikov) na začetku šolskega izobraževanja, kot vodilo polnejšega priznavanja jezikov, ki jih ”prinesejo” otroci z drugimi domačimi jeziki, kot nekakšen pripravljalni tečaj, ki ga razvijejo v osnovni šolah. Lahko pa ga uporabljamo kot podporo pri učenju jezikov skozi celotno učenčevo šolanje.

L’Eveil aux langues (Jezikovno prebujanje), kot so ga razvili zlasti v programih Evlang in Jaling, je nedvoumno  povezan z gibanjem Language Awareness (Jezikovno ozaveščanje), ki ga je zasnoval E. Hawkins v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji. Vendar pa moramo danes gledati na eveil aux langues kot podkategorijo pristopa Jezikovno ozaveščanje  (Language Awareness), ki tudi spodbuja raziskave, a bolj na psiholingvističnem kot na pedagoškem področju, in ki ne sooča učenca nujno z večjim številom jezikov. Zaradi tega tisti, ki spodbujajo éveil aux langues za opis tega pristopa v angleščini raje uporabljajo drug izraz – Jezikovno prebujanje.

Medjezikovno razumevanje med sorodnimi jeziki

V pristopu, poimenovanem Medjezikovno razumevanje med sorodnimi jeziki (ang. Intercomprehension) se učenec vzporedno ukvarja z dvema ali več jeziki  iz iste jezikovne družine (romanski, germanski, slovanski jeziki, itd.). Enega od teh jezikov že pozna, saj je to lahko njegov materni jezik, učni jezik ali pa kakšen drug jezik, ki se ga je že prej učil. Pri tem pristopu so sistematično v žarišču sprejemniške spretnosti, saj je razvijanje razumevanja najbolj oprijemljiv način uporabe znanja enega jezika za učenje novega, povezanega s prejšnjim. Seveda pa to ne izključuje nekaj dodatnih prednosti za tvorbne spretnosti. 

V drugi polovici devetdesetih let so v Franciji in drugih romansko govorečih deželah, pa tudi v Nemčiji, Skandinaviji in slovansko govorečih deželah z odraslimi (vključno z univerzitetnimi študenti) na tem področju izvajali inovativno delo. Mnoge so podprli na evropski ravni s programi Evropske unije. Primere tega pristopa najdemo v določenih gradivih, ki so jih pripravili za pristope Jezikovnega prebujanja, toda na splošno so na šolah medjezikovno razumevanje bolj malo razvijali.

Medkulturni pristop

Medkulturni pristop je že dodobra vplival na metodologijo poučevanja jezikov in je zato razmeroma dobro poznan.

Različni načini medkulturnega pristopa temeljijo na didačnih načelih, ki priporočajo obravnavo pojavov, ki se nanašajo na eno ali več kulturnih območij in primerjavo z drugo ali drugimi kulturami. Prav tako medkulturni pristop spodbuja razvijanje strategij v situacijah, ko se srečajo ljudje z različnimi kulturnimi ozadji.

Integriran didaktični pristop k različnim jezikom

Integrirani didaktični pristopi so usmerjeni v pomoč učencem pri vzpostavljanju povezav med omejenim število jezikov, ki se jih učijo v šolah.  Integrirana didaktika temelji na osnovnem načelu, ki ga zagovarjajo pluralistični pristopi, namreč, da uporabljamo to, kar že (po)znamo, za doseganje tega, kar je manj znano: učni jezik za pridobivanje prvega tujega jezika, ki je nato lahko odskočna deska pri usvajanju drugega tujega jezika itd. Pri tem je treba imeti v mislih, da poteka medsebojna podpora med jezikoma v obeh smereh. Ta pristop tudi ne zanika prvih (maternih) jezikov učencev, še zlasti, kadar jih eksplicitno poučujejo. Posameznik se torej lahko hkrati »ukvarja« z dvema  (ali celo tremi ali štirimi) jeziki. Ta pristop je zagovarjal v svojem delu E. Roulet v začetku 80. let prejšnjega stoletja. To je tudi smer, ki so jo ubrali številni projekti, ki preučujejo zamisel o nemščini po angleščini,  kadar se ju poučuje kot tuja jezika (prim. študije, povezane z učenjem terciarnih jezikov). Druge študije preučujejo integrirane načine povezovanja učnega jezika in drugih jezikov, ki jih poučujejo na šoli.. Prisoten je tudi v nekaterih pristopih k dvojezičnemu izobraževanju, ki spodbujajo učence k prepoznavanju podobnosti in razlik med jezikoma, v katerih poteka poučevanje, ne glede na predmet, ki se ga učijo.